Zakaj obrestne mere vplivajo na delniški trg?

December 01, 2022 14:50

Včeraj je Wall Street zaključil mesec v velikem slogu, vsi trije glavni indeksi so že drugi mesec zapored končali v zelenem. Natančneje, Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq composite so včerajšnjo sejo zaključili z dnevnimi dobički v višini 2,18%, 3,09% oziroma 4,41%.

Sredin vzpon na Wall Streetu so sprožile pripombe predsednika Feda Jeromea Powella med govorom v Think tanku Brookings Institute v Washingtonu glede obetov za ameriško gospodarstvo.

Vlagatelji so pozorno poslušali kakršne koli namige o naslednjih potezah Federal Reserve pred njihovim političnim sestankom čez nekaj tednov. Niso bili razočarani.

Powell je napovedal, da je "smiselno umiriti hitrost zviševanja naših obrestnih mer, ko se približamo stopnji omejitve, ki bo zadostovala za znižanje inflacije," preden je dodal: "Čas za umirjanje hitrosti zviševanja obrestnih mer bo morda prišel takrat kot decembrsko srečanje.«

Medtem ko so bile te pripombe v veliki meri v skladu s prejšnjimi pripombami, ki so izhajale iz Fed v zadnjih tednih, so vlagatelji razveselili bolj umirjenih tonov. Odziv na Wall Streetu je bil skoraj trenuten, saj so vsi trije glavni ameriški indeksi začeli naraščati kmalu po tem, ko je na oder stopil Powell.

Toda zakaj vlagatelje tako skrbijo dvigi obrestnih mer? Kako in zakaj to vplivajo na borzo?

Inflacija, obrestne mere in borza

Obrestne mere so najpomembnejše orodje centralne banke v boju proti inflaciji. Ko je inflacija visoka, kot je trenutno, centralne banke običajno zvišajo obrestne mere, da bi inflacijo znižale nazaj na ciljno stopnjo okoli 2%.

Višje obrestne mere bistveno zmanjšujejo potrošnjo in investicije, kar posledično pritiska na cene. Višje obrestne mere se borijo proti naraščajočim cenam na več načinov:

  • Povečajo stroške izposoje, kar odvrača od novega izposojanja za nakup velikih predmetov, kot sta hiša ali avto.
  • Višje obrestne mere povečujejo tudi stroške servisiranja obstoječega dolga, kar zmanjšuje diskrecijske dohodke potrošnikov. Manj diskrecijskega dohodka = manjša poraba, zlasti za nebistvene predmete.
  • Potrošniki zaslužijo več obresti za varčevanje pri banki, kar jih spodbuja k varčevanju denarja, namesto da ga trošijo ali vlagajo.

Kot smo opisali zgoraj, smo bili letos že neštetokrat priča, spremembe obrestnih mer vplivajo tudi na borzo.

Na splošno sta si oba v nasprotnem razmerju. Ko se obrestne mere dvignejo, se borza ponavadi premakne v nasprotno smer in obratno. Toda kakšna je logika za tem?

Zvišanja cen in cen delnic

Zgoraj smo izpostavili, kako višje obrestne mere zmanjšujejo potrošnjo in posledično pritiskajo na cene. Na to smo gledali izključno z vidika potrošnika, vendar obrestne mere vplivajo na vse, tudi na podjetja.

Dvig obrestnih mer – in posledično dvig stroškov zadolževanja – bo vplival na podjetja na več načinov:

  • Povečani obratovalni stroški
  • Manj kapitala za naložbe v prihodnjo rast
  • Padec prodaje zaradi nižjih diskrecijskih prihodkov in zmanjšane spodbude za zadolževanje

Poglejmo jih eno za drugo.

Povečani operativni stroški

Velika večina podjetij bo imela določeno stopnjo dolga v svojih knjigah. Naraščanje obrestnih mer bo povečalo stroške servisiranja tega dolga, s čimer se bodo zvišali operativni stroški in posledično zmanjšala donosnost podjetja.

Manj naložb v prihodnjo rast

Padec dobička pomeni manj denarja za vlaganje nazaj v podjetje za prihodnjo rast. Poleg tega je lahko podjetje zaradi povečanih stroškov zadolževanja manj nagnjeno k povečanju kredita za naložbene namene.

Padec prodaje

Naraščajoče obrestne mere pomenijo, da imajo potrošniki manj denarja za porabo, zato manj trošijo. Kdo nosi posledice tega? Podjetja .

Manjša poraba seveda pomeni manjšo prodajo, kar vodi v nižje prihodke in posledično nižje dobičke. To okrepi zgoraj opisani učinek. Poleg povečanih stroškov poslovanja bremenijo dobiček tudi padec prodaje, še manj pa je na voljo kapitala za vlaganje v prihodnjo rast.

Pa kaj?

Manjši dobiček in manjša naložba v prihodnjo rast zmanjšata ocenjen prihodnji denarni tok podjetja. Če so ostali enaki, je zaradi tega podjetje manj privlačno kot naložba. Obstoječi delničarji se lahko prepričajo, da prodajo svoj delež, bodoči vlagatelji pa lahko poiščejo drugo destinacijo za svoj kapital, kar povzroči padec cen delnic.

Seveda traja nekaj časa, da se vse opisano filtrira po dvigu obrestne mere. Vendar borza ne čaka, da se te posledice dejansko zgodijo, ampak jih predvidi in se temu prilagodi.

Iz tega razloga bo vsak znak, da bo prišlo do spremembe obrestnih mer, običajno sprožil reakcijo na delniškem trgu, saj bodo vlagatelji poskušali oceniti pričakovani izid. Tako smo bili včeraj zelo pozitivni odzivi na Wall Streetu, ko so vlagatelji prebavljali Powellove komentarje o dvigu obrestnih mer.

Medtem ko bodo obrestne mere očitno še naprej rasle, je dejstvo, da bodo te rasti bolj zadržane od prejšnjih rasti, zadostovalo za izboljšanje razpoloženja med vlagatelji.

Investirajte z Admirals

Z Admiralsovim računom Invest.MT5 lahko vlagatelji kupijo delnice več kot 4500 podjetij in več kot 200 skladov, s katerimi se trguje na borzi (ETF) z vsega sveta! Kliknite spodnjo pasico, če želite izvedeti več:

Investirajte v svetovne top instrumente

Na tisoče delnic in ETF-jev na dosegu roke

To gradivo ne vsebuje in se ga ne sme razlagati tako, da vsebuje naložbene nasvete, naložbena priporočila, ponudbo ali nagovarjanje k kakršnim koli transakcijam s finančnimi instrumenti. Prosimo, upoštevajte, da takšna analiza trgovanja ni zanesljiv pokazatelj trenutne ali prihodnje uspešnosti, saj se lahko okoliščine sčasoma spremenijo. Preden sprejmete kakršne koli naložbene odločitve, se posvetujte z neodvisnimi finančnimi svetovalci, da zagotovite, da razumete tveganja.

Roberto Rivero
Roberto Rivero Finančni analitik, Admirals, London

Roberto je 11 let načrtoval sisteme trgovanja in orodja za odločanje za trgovce in upravitelje skladov, nadaljnjih 13 let pa v podjetju S&P in sodeloval s profesionalnimi vlagatelji. Ima diplomo iz ekonomije in MBA.