Kaj je BDP? Zakaj je najpomembnejši podatek za finančne trge?

Izraz BDP se vsakodnevno pojavlja v finančnih in poslovnih časopisih. BDP je neprestano pod budnim očesom tako vodilnih v podjetjih, kot tudi pri investitorjih in trgovalcih. Toda kaj sploh je BDP in kakšen vpliv ima na finančne trge? Kako slediti spremembam BDP-ja? Ali je mogoče na osnovi BDP-ja zgraditi trgovalno in naložbeno strategijo?

Kaj je BDP?

BDP (bruto domači proizvod) je monetarno merilo splošnega obsega gospodarske dejavnosti v določenem obdobju, običajno v enem letu, ki se običajno nanaša na državo, lahko pa tudi na regijo (npr. jugovzhodna Azija) ali mesto.

Primerjava BDP-ja med različnimi državami pove veliko o relativni velikosti in moči posameznih gospodarstev. Četudi ne gre za popolno merilo, je BDP najboljši kazalnik velikosti in trenda gibanja gospodarstva.

Kdo objavlja podatke o BDP?

V ZDA podatek o BDP objavlja Bureau of Economic Analysis (BEA) in to vsako četrtletje. V Veliki Britaniji to isto počne mesečno, kvartalno in letno Office for National Statistics (ONS).

Kaj vam pove BDP?

Kot velja za druga ekonomska merila in finančne kazalnike, ena sama številka sama zase ne pove kaj dosti. Če pa primerjamo velikost BDP-ja ali spremljamo njegovo spremembo skozi čas, preko nekaj mesecev, kvartalov ali let, potem nam to lahko veliko pove o uspešnosti posameznega gospodarstva.

Gospodarstveniki in investitorji si želijo stabilne in zmerne rasti gospodarstva. Rast v višini med 1,5% in 3% na letni ravni se smatra kot zdrava rast za razvita gospodarstva, kot sta v ZDA in Veliki Britaniji. Hitrejša rast lahko povzroča skrbi glede inflacije ali pojava nevzdržnih finančnih balončkov, medtem ko šibkejša rast vzbuja strah pred stagnacijo ali celo upadom ekonomije.

Za razvijajoča gospodarstva velja, da je tudi hitrejša gospodarska rast lahko zdrava. Za Kitajsko npr. velja, da njihovo gospodarstvo raste po stopnji preko 6% na leto že skoraj zadnja tri desetletja.

Spremembe BDP-ja so še bolj pod drobnogledom kot sam BDP.

BDP in rast BDP-ja sta indikatorja splošnega stanja gospodarstva. Ko je rast BDP-ja visoka, se smatra gospodarstvo kot uspešno. Takrat se povečuje tudi zaposlenost, saj podjetja zaposlujejo več ljudi. Ti ljudje imajo več denarja, ki ga lahko namenijo potrošnji, kar je povratno spet pozitiven učinek na rezultate poslovanja podjetij.

Kaj se zgodi, ko rast BDP odstopa od običajnega območja?

Tudi preveč dobrega je lahko slabo. Previsoka rast BDP v predolgem obdobju lahko vodi do višje inflacije, proti kateri se potem bojujejo vlade in centralne banke, običajno z dvigom obrestnih mer. Dvig obrestnih mer pa pomeni postopno ohlajanje gospodarstva in ima skoraj neposredni učinek na finančne trge, kot bomo lahko videli v nadaljevanju.

Ko pride do krčenja BDP-ja, je učinek ravno nasproten: podjetja režejo stroške, nekatera odpuščajo, večja brezposelnost pomeni nižjo splošno potrošnjo v gospodarstvu. To vodi do krčenja gospodarske aktivnosti, lahko celo do negativne rasti. V kolikor je negativna rast BDP-ja prisotna dva zaporedna kvartala, se to smatra kot recesija.

Če bi se radi naučili več o trgih, kako uporabljati temeljno ali tehnično analizo, potem se lahko naročite na naše brezplačne trgovalne webinarje. Kliknite na oglas spodaj in se registrirajte še danes!

Kako se izračunava BDP?

Obstajajo trije najpogostejši načini merjenja BDP-ja, ki naj bi vsi pripeljali do enakih številk:

• Sešteje se celotna vrednost vseh proizvodov in storitev proizvedenih v gospodarstvu.
• Sešteje se prihodek ustvarjen pri podjetjih in posameznikih v gospodarstvu.
• Seštejejo se vsi stroški – potrošnja, investicije, državna potrošnja in neto izvoz.

Kaj se lahko trgovalci še naučijo iz BDP-ja?

BDP je že sam po sebi pomemben podatek, je pa prav tako pomemben element nekaterih drugih statističnih kazalnikov, ki se prav tako skrbno spremljajo. Rast BDP-ja, o čemur smo že govorili, je najpomembnejši kazalnik med njimi, so pa še drugi.

Primerjava BDP-ja med dvema državama pove, katero gospodarstvo je večje. Ne pove pa takšna primerjava, v katerem gospodarstvu ljudje bolje živijo, za kar obstajata dva razloga.

Lahko da ima država z višjim BDP-jem bistveno več prebivalcev, med katere je potrebno razdeliti BDP. Zato ekonomisti pogosto delijo BDP s številom prebivalcev in tako dobijo BDP na prebivalca. Ta kazalnik se najpogosteje uporablja za primerjavo, ko se ugotavlja kakovost življenja med različnimi državami.

Drugi razlog je v življenjskih stroških, ki so lahko v eni državi precej drugačni kot v drugi. Zaradi tega se BDP številke pogosto korigirajo z življenjskimi stroški s čimer pridemo do kazalnika o kupni moči (anlg. Purchasing Power Parity – PPP).

Oba primera boste mogoče lažje razumeli na predstavljenih primerih.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v letu 2019 kot dve največjih gospodarstvi na svetu ocenil Kitajsko in ZDA:

Toda življenje v ZDA je bistveno dražje od življenja na Kitajskem. Če BDP prilagodimo na PPP, se vrstni red obeh držav ravno zamenja:

Kitajska ima večkratnik števila prebivalcev v primerjavi z ZDA (1,4 milijarde npr. 330 milijonov), tako da BDP na prebivalca da spet popolnoma drugačno sliko:

Naslednja pogosta prilagoditev BDP številke je izločitev inflacije. Nominalni ali neprilagojen BDP kaže na gole podatke o BDP-ju. Da pa bi dobili realne podatke o BDP-ju, je potrebno odšteti inflacijo. Če je nominalni BDP znašal npr. 10% in je znašala inflacija v istem obdobju 3%, potem je bila realna rast BDP-ja 7%.

Realni BDP = Nominalni BDP - inflacija

Ekonomisti pri ocenjevanju stanja posameznega gospodarstva uporabljajo realni BDP.

Vpliv BDP-ja na finančne trge

Sedaj bi že morali razumeti, kaj je BDP, kako se izračunava in katere uporabne statistične podatke lahko izvlečemo iz njega. V nadaljevanju pa se bomo posvetili temu, kako BDP vpliva na finančne trge. Povezava med BDP-jem in finančnimi trgi ni tako enoznačna, saj je pri vsem skupaj potrebno upoštevati različne dejavnike.

Kot prvo je pomembno, da je BDP t.i. 'lagging' indikator, saj njegova sporočilna vrednost zaostaja, izračunava se namreč iz podatkov v preteklosti. Na drugi strani imamo finančne trge, pri katerih smo osredotočeni na prihodnost, na pričakovanja kaj bi se lahko zgodilo. In BDP ima največji vpliv na finančne trge takrat, ko močno spremeni pričakovanja ljudi glede tega, kaj bi se lahko dogajalo v prihodnosti.

Naslednji vidik, ki ga je potrebno razumeti pri BDP-ju je, da vpliva na številne druge spremenljivke, kot so osebni dohodek, težnja po investicijah in inflacija. Vse navedene spremenljivke imajo potem vpliv spet na druge spremenljivke. Npr. inflacija lahko vpliva na raven obrestnih mer.

Vse skupaj potem vpliva na investicije in to bistveno hitreje in bolj neposredno kot na BDP. Da bi razumeli in lahko predvideli vpliv BDP-ja na finančne trge moramo torej razmišljati dva ali celo tri korake naprej, kakšni bi lahko bili vplivi ene zadeve na drugo.

Za lažje razumevanja vpliva BDP-ja na finančne trge, si bomo v nadaljevanju posebej pogledali, kako BDP vpliva na posamezne naložbene razrede.

BDP in Forex

Fundamentalni trgovalci uporabljajo BDP kot ključen kazalnik pri določanju moči gospodarstva posamezne države in posledično njihove valute. Je pa med njima kompleksno razmerje.Več o Forex trgovanju tukaj.

Ena izmed zelo pomembnih komponent BDP-ja je izvoz in povečan izvoz ima neposreden in pozitiven vpliv na vrednost tečaja valute. Vpogled v izvozne številke in ne zgolj na celoten BDP lahko torej veliko razkrije o valutnih pričakovanjih.

Visok BDP lahko vodi do višje inflacije, ki bo s časom vplivala na zmanjševanje vrednosti valute in torej negativno vpliva na FX tečaje.

Vendar, če se centralna banka posamezne države odloči boriti proti inflaciji z dvigom ključnih obrestnih mer, kar se običajno zgodi, potem višje obrestne mere pozitivno vplivajo na vrednost valute.

Ne pozabite, da valutno trgovanje vedno poteka v parih. Zato je pomembno, da primerjamo oba BDP-ja in ostale kazalnike v ozadju obeh valut, ki jih nameravamo trgovati. Trgovalec se mora usmeriti na razliko med rastjo BDP-ja za obema valutama. Tista valuta z višjo rastjo bo predvidoma pridobila na vrednosti v primerjav z drugo valuto.

28. maja 2020 je Bureau of Economic Analysis objavil svojo drugo oceno BDP-ja za ZDA za prvi kvartal leta 2020. Njihova popravljena ocena je, da bo BDP padel za 5%, kar je 0,2 odstotni točki več, kot so sprva predvideli v svoji objavi 29. aprila istega leta.

Na spodnjem grafikonu valutnega para USD/CHF je čas zgoraj opisane objave označen z rumeno barvo. Vrednost USD je posledično naslednjih nekaj ur padala.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 - USDCHF M15 grafikon. Obdobje: 28.5.2020 do 29.5.2020.

Omejitev odgovornosti: grafikoni finančnih instrumentov v tem članku so uporabljeni zgolj v informativne namene in ne predstavljajo nasveta za trgovanje in ne nagovarjajo k nakupu ali prodaji kateregakoli finančnega instrumenta preko Admirals (CFDji, ETFi, delnice). Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih donosov.

Trgovanje z valutami preko Admirals

Če se počutite pripravljene za unovčitev vašega znanja povezanega z vplivom BDP-ja na finančne trge, potem bo trgovanje na pravem trgovalnem računu pri Admirals prava izbira za vas. Trgovali boste namreč lahko z več kot 80 valutami in CFD-ji na glavne, 'minors' in eksotične valutne pare, ob vsem skupaj pa boste imeli tudi dostop do zadnjih tehničnih analiz in drugih informacij, ki vam bodo koristile pri trgovanju. Trgovalni račun si lahko odprete s klikom na oglas spodaj!

BDP in delnice

Podjetja bolje poslujejo v močnih gospodarstvih, zato je višja rast BDP-ja običajno dobra za delnice. Ni pa čisto neposredne in enosmerne povezave med njima.

Po finančni krizi leta 2008 je delniški indeks S&P 500 padel za več kot 40%, medtem ko je ameriški BDP, od svojega vrha leta 2005 do najnižje točke v letu 2009, padel za okoli devet odstotkov.

Od takrat so tečaji delnic močno rasli, čeprav rast BDP-ja ni bila tako visoka. Letna stopnja rasti BDP-ja v ZDA je od recesije leta 2008 znašala manj kot 2%. V istem obdobju je indeks S&P 500 dosegel povprečno letno stopnjo rasti več kot 27%, brez upoštevanja dividendnega donosa.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 - SP500 tedenski grafikon. Obdobje: 22.5.2005 do 11.9.2020.Omejitev odgovornosti: grafikoni finančnih instrumentov v tem članku so uporabljeni zgolj v informativne namene in ne predstavljajo nasveta za trgovanje in ne nagovarjajo k nakupu ali prodaji kateregakoli finančnega instrumenta preko Admirals (CFDji, ETFi, delnice). Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih donosov.

Nizke obrestne mere in pogled delniških trgov v prihodnost sta zgolj dva glavna razloga za omenjeno razhajanje.

Na splošno večja podjetja več svojih prihodkov ustvarijo z izvozom kot mala podjetja. To pomeni, da je njihova uspešnost pogosto odvisna od več različnih gospodarstev in ne zgolj lastnega. To je lahko še en razlog, zakaj tečaj delnic ne sledi nujno in v celoti številkam o BDP-ju domačega gospodarstva.

Tovrsten efekt je še toliko bolj očiten pri blue-chip indeksih, kot je FTSE100, ki v glavnem vključuje velike izvoznike, med drugim tudi 14 tujih podjetij.

Podjetja imajo lahko proizvodnjo v eni državi, prodajajo v drugi državi, kotirajo pa na borzi v tretji državi, zato je pomembno, da se seznanite z osnovnimi dejstvi posameznega podjetja, ko proučujete možen vpliv BDP-ja na delnice kateregakoli posameznega podjetja.

Pomembno je tudi poznati, kaj določeno podjetje sploh počne. Ne glede na to, kako slabo je lahko stanje v določenem gospodarstvu, morajo ljudje še vedno kupovati hrano, zdravila in plačevati z osnovno oskrbo z vodo in elektriko. Na drugi strani pa so nakupi povezani z avtomobili, mobilnimi telefoni in drugimi ne nujnimi potrebščinami bolj na udaru v času slabše gospodarske situacije. Temu primerno se odzivajo tudi delniški tečaji.

Je pa vsaj en dejavnik nekoliko bolj predvidljiv. Zaradi kompleksnih povezav med BDP-jem in delniškimi trgi, kot tudi med BDP-jem in valutnimi trgi, se volatilnost na obeh trgih v času objave BDP številk skoraj vedno poveča. Višja volatilnost pa je lahko najboljši prijatelj kateregakoli trgovalca. Trgovalci, ki radi trgujejo v času višje volatilnosti, se morajo pripraviti za trgovanja v času objave podatkov o BDP-ju.

BDP in cene obveznic

Vpliv BDP-ja na cene podjetniških obveznic je običajno ravno obraten, kot velja za delnice.

Višji BDP običajno pomeni višji zanimanje po posojilih s strani podjetij in potrošnikov in je včasih tudi znak bližajoče se inflacije. Večja kreditna aktivnost in višja inflacija običajno rezultirata v dvigu obrestnih mer, kar posledično zniža tečaje obveznic.

Poleg tega, večje zadolževanje podjetij po večini poteka preko izdaj podjetniških obveznic, zaradi česar se njihova ponudba na borzi poveča. Tudi to vpliva na znižanje tečajev obveznic.

Obratno pa upad BDP-ja običajno pomeni nižje inflacijske pritiske, kot tudi nižje zanimanje za posojila, kar vpliva na nižje obrestne mere in na koncu na višje cene obveznic.

Državne obveznice se smatrajo kot varno zatočišče za številne investitorje, s čimer imamo v mislih, da po njih obstaja veliko povpraševanje v slabih gospodarskih časih, ko so BDP številke slabe, medtem ko so manj zanimive za vlagatelje v času dobrih gospodarskih razmer. Obratna povezava med BDP-jem in državnimi obveznicami je še močnejša kot to velja za podjetniške obveznice.

Vse navedeno običajno velja za razvita gospodarstva. Za šibkejša, razvijajoča gospodarstva, pa lahko slabši podatki o BDP-ju pomenijo tudi nevarnost, da država ne bo uspela poplačati vseh dolgov, zatorej lahko negativni BDP vpliva tudi na padec tečajev državnih obveznic.

BDP in cene surovin

BDP in rast BDP-ja lahko zelo različno vpliva na vsako surovino posebej.

Preberite si vodič o trgovanju s surovinami

Visoka rast BDP-ja običajno vpliva na povečano povpraševanje po industrijskih surovinah, vključno z bakrom, aluminijem in seveda nafto. Cene teh surovin normalno rastejo v času gospodarske rasti.

Podobno velja tudi za surovine, ki jih lahko povezujemo z višjim luksuzom, kot so kava, sladkor in kakav.

Obratno pa lahko rečemo za tiste surovine, ki sicer predstavljajo varno zavetje za investitorje v slabših gospodarskih razmerah, kot so zlato, srebro in platina. Cene teh surovin običajno padajo, ko so gospodarske razmere dobre.

Na grafikonu zlata spodaj lahko vidimo, da je cena zlata v letu 2020 rastla, kljub težavam v gospodarstvu in upadanju BDP-ja.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 - dnevni grafikon zlata. Obdobje: 11.12.2019 do 15.9.2020.Omejitev odgovornosti: grafikoni finančnih instrumentov v tem članku so uporabljeni zgolj v informativne namene in ne predstavljajo nasveta za trgovanje in ne nagovarjajo k nakupu ali prodaji kateregakoli finančnega instrumenta preko Admirals (CFDji, ETFi, delnice). Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih donosov.

Povzetek vplivov BDP-ja na različne naložbene razrede

Spodnja tabela povzema vpliv BDP-ja na različne naložbene razrede:

Ali BDP vpliva na volatilnost?

Kot smo lahko videli, obstaja med BDP-jem in finančnimi trgi kompleksna povezava. To običajno pomeni, da pride v času okoli objave podatkov o BDP-ju do povečanja volatilnosti pri večini naložbenih razredov.

Če to ustreza vašemu trgovalnemu stilu, lahko povečana volatilnost na trgu predstavlja številne priložnosti.

Kje lahko sledite objavam BDP-ja?

Admirals ponuja koledar dogodkov (Forex Economic Calendar), ki povzema objave in pričakovanja glede prihodnjih objav, vključno z BDP-jem.

Prikaz: Admirals koledar dogodkov

Koledar dogodkov je eno najpomembnejših orodij za trgovalce, da se lahko ustrezno pripravijo na objave, ki bi lahko vplivale na dogajanje na trgih v eno ali drugo smer.

Koledar dogodkov vsebuje naslednje informacije:

• Čas objave, v vašem lokalnem času.
• Državo objave.
• Pomembnost objave.
• Pričakovanja in prejšnji objavljen podatek.
• Rezultat objave.

S prikazom pričakovanj in prejšnjega objavljenega podatka, je trgovalcu lažje oceniti pričakovano spremembo in jo primerjati s prejšnjim pričakovanim konsenzom.

S pomočjo vseh teh informacij lahko trgovalec sledi trendom in se pripravi na morebitne priložnosti, ki bi se lahko pojavile za trgovanje v času objave BDP številk.

Kako oblikovati lastno trgovalno strategijo na osnovi BDP-ja?

V nadaljevanju navajamo nekaj korakov k oblikovanju lastne BDP trgovalne strategije, ki bo ustrezala vašemu trgovalnemu stilu in naložbenim usmeritvam:

• 1.Izberite naložbeni razred in konkreten instrument (valutni par, delnico, obveznico ali surovino).
• 2.Razmislite o verjetnem vplivu spremembe BDP-ja ali rasti BDP-ja na vaš izbrani instrument. Na vsak način se posvetite tudi morebitnemu sekundarnemu vplivu na inflacijo, obrestne mere, itd..
• 3.Čim bolje se seznanite s pričakovanji glede BDP-ja in rasti BDP-ja. Tovrstna pričakovanja boste zasledili v dnevnem časopisju in različnih raziskavah, ki jih objavljajo banke, brokerji in ekonomisti.
• 4.Pripravite se na to, da vstopite na eno ali drugo stran posla. Kaj boste npr. storili, če bo objavljena rast BDP-ja višja od pričakovane? Kaj boste storili, če bo nižja?
• 5.Natančno spremljajte objavo BDP-ja in se pripravite na izvršitev enega ali drugega naročila.
• 6.Testirajte vašo trgovalno strategijo z različnimi vsotami na demo trgovalnem računu, vse dokler ne boste imeli vanjo polno zaupanje. V kolikor se zadeve ne odvijajo po pričakovanjih, poizkusite ugotoviti zakaj.

Eden izmed možnih načinov trgovanja BDP objav je s pomočjo OCO naročil (One Cancels the Other). Gre za dve ločeni naročili, ki sta med seboj povezani preko določenih pogojev, kot nakazuje že samo ime. V kolikor bo prišlo do realizacije določenih pogojev na trgu, se bo izvršilo eno naročilo, medtem ko se bo drugo avtomatično preklicalo.

Na tak način je možno nastaviti OCO naročilo v pričakovanju BDP objave, ki lahko potem zamaja trg v eno ali drugo smer. Naročilo bo izvršeno avtomatično in tako boste lahko kar najbolje izkoristili morebiten premik na trgu.

OCO naročila niso del standardne MetaTrader 5 trgovalne platforme. Na vašo srečo pa so tovrstna naročila na voljo v vtičniku Admirals MetaTrader Supreme Edition. Za oddajo OCO naročila sledite naslednjim korakom:

• 1.Namestite si MetaTrader Supreme Edition vtičnik.
• 2.Izberite 'File' in potem 'New Chart', kar vam bo odprlo grafikon, kot je prikazano na sliki spodaj.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 Supreme Edition

• 3.Po izboru grafikona, pritisnite Ctrl+N na tipkovnici in odprlo se bo okno 'Navigator', v kolikor še ni odprto na levi strani vašega ekrana).
• 4.V oknu 'Navigator' izberite 'Expert Advisors' in potem izberite in povlecite 'Admiral - Mini Terminal' na vaš novo odprti grafikon.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 Supreme Edition - Expert Advisors

• 5.Na kliknite na rumeno ikono v zgornjem desnem kotu mini terminalnega okna in odprlo se bo naročilo.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 Supreme Edition - Mini Terminal

• 6.V maski za naročilo v rubriki vrsta naročila izberite 'OCO breakout' in potem izpolnite zahtevane pogoje za oddajo naročila.

Prikaz: Admirals MetaTrader 5 Supreme Edition - Mini Terminal – novo naročilo

Zaključne misli in BDP

Sedaj ste se dodobra seznanili z BDP-jem, vplivom BDP-ja na finančne trge in kako lahko to izkoristite pri vašem trgovanju. Kot velja za vsako novo trgovalne strategijo, pa je pomembno najprej preizkusiti njeno uspešnost v virtualnem okolju, preden tvegate s vašim denarjem na pravem trgovalnem računu.

Trgujete brez tveganja na Admirals demo trgovalnem računu

Ali ste vedeli, da je mogoče trgovati z virtualnim denarjem, a še vedno v živo na trgih, brez da bi tvegali izgubo lastnega kapitala? S pomočjo Admirals brezplačnega demo trgovalnega računa lahko trgovalci preizkusijo svojo BDP trgovalno strategijo in jo izpopolnijo brez kakršnegakoli tveganja lastnega vložka.

Admirals je večkrat nagrajena, globalno regulirana borza Forex in CFD, ki ponuja trgovanje z več kot 8000 finančnimi instrumenti prek najbolj priljubljenih svetovnih trgovinskih platform: MetaTrader 4 in MetaTrader 5. Začnite trgovati že danes danes!

Dodatno gradivo za izjemno trgovanje na finančnih trgih!

• Forex roboto - kaj so in ali resnično delujejo?
• Relative Strength Index: Kaj je RSI Indicator in kako trgovati z RSI

Ta material ne vsebuje in se ga ne sme razlagati kot naložbenega svetovanja, investicijskih priporočil, ponudbe ali prošnje za kakršne koli transakcije s finančnimi instrumenti. Upoštevajte, da takšna analiza trgovanja ni zanesljiv kazalnik sedanje ali prihodnje uspešnosti, saj se okoliščine sčasoma lahko spremenijo. Pred kakršnimi koli naložbenimi odločitvami se posvetujte z neodvisnimi finančnimi svetovalci, da boste razumeli tveganja.